Vprašanje:

 

Na podlagi pogodbe o zaposlitvi sem za nedoločen čas zaposlena v enem izmed dolenjskih podjetij. Že od novembra 2012 dalje podjetje zamuja z izplačilom plač delavcem. Nekatere plače so izplačane z večtedensko zamudo, nekatere plače pa sploh še niso bile izplačane. Ponuja se mi možnost zaposlitve pri nekem drugem podjetju, ki je bolj stabilno in za katerega velja, da plače izplačuje redno. Trenutni delodajalec mi pogodbe o zaposlitvi noče odpovedati in mi pravi, da naj kar sama podam odpoved pogodbe, saj mi on odpravnine ne bo izplačal. Zavedam, da mi v primeru, da sama dam odpoved, ne pripada niti odpravnina in da niti nisem upravičena do nadomestila za brezposelnost. Zanima me, ali je delodajalca mogoče prisiliti k temu, da mi da odpoved pogodbe in da mi izplača odpravnino. Nenazadnje je on kriv za trenutno stanje. Če bi mi redno izplačeval plače, ne bi niti pomislila na odpoved pogodbe in tudi ne bi iskala druge zaposlitve.

 

Pravno pojasnilo:

Delodajalca v to, da vam poda odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne morete prisiliti. Vendar pa imate glede na opisano stanje možnost, da vi podate tako odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri kateri obdržite vse pravice, ki bi jih sicer imeli, če bi vam delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Gre za posebno vrsto odpovedi, pri kateri vam pripadata tako odpravnina kot tudi prejemanje nadomestila za brezposelnost. Še več: pripadajo vam še druge pravice, delodajalca pa ob taki odpovedi zadenejo tudi nekatere “kazni”.

Delavec skladno s 111. členom veljavnega Zakona o delovnih razmerjih lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače (plača delavcu torej ni bila izplačana). Prav tako delavec lahko poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko ali pogodbeno določenem roku (delodajalec je zamujal z izplačilom plače). Pred izredno odpovedjo mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti (torej na izplačilo plače) in o kršitvi obvestiti tudi inšpektorat za delo. Po preteku 3 delovnih dni po tistem, ko je delavec delodajalcu izročil to pisno opozorilo, lahko delavec pisno izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Delavec ima za podajo izredne odpoved pogodbe o zaposlitvi 30 dni časa.

V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ima delavec pravico do odpravnine, ki je enaka, kot bi bila v primeru, če bi pogodbo o zaposlitvi odpovedal delodajalec. Delavcu torej pripada celotna odpravnina, ki se izračuna glede na delovno dobo pri delodajalcu in povprečno mesečno plačo v zadnjih treh mesecih.

Poleg pravice do odpravnine delavcu pripada tudi odškodnina. Odškodnina delavcu pripada zgolj pri izredni odpovedi. Zato ima delavec, ki izredno odpoved pogodbo o zaposlitvi, celo boljši položaj, kot delavec, ki mu pogodbo o zaposlitvi odpoved delodajalec iz poslovnih razlogov. Odškodnina se načeloma določi v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Poenostavljeno povedano: odškodnina predstavlja seštevek vseh plač, ki bi jih delavec dobil za čas odpovednega roka.

Poleg odpravnine in odškodnine delavcu pripada tudi odškodnina zaradi neizrabljenega dopusta. Odškodnina se določi glede na število dni neizrabljenega dopusta. V primeru izredne odpovedi se delavec lahko prijavi pri zavodu za zaposlovanje in je tudi upravičen do prejemanja nadomestila za brezposelnost. Pogodba o zaposlitvi pri izredni odpovedi preneha takoj, brez odpovednega roka. To pomeni, da se že naslednji dan po tistem, ko podate izredno odpoved delodajalcu, brez kakršnihkoli obveznosti do tega delodajalca, zaposlite pri novem delodajalcu (ali prijavite pri zavodu za zaposlovanje).

Delodajalec je pri izredni odpovedi postavljen v situacijo, ko obstaja precejšnja verjetnost, da bo plačal globo za prekršek. Neizplačilo oziroma nepravočasno izplačilo plač je namreč prekršek, za katerega je zagrožena globa. Glede na to, da mora biti o kršitvi obvezno obveščen inšpektorat za delo, bo torej inšpektor sam po uradni dolžnosti izvedel določene ukrepe zoper delodajalca (med temi ukrepi pa je tudi plačilo globe).

Če vam delodajalec plače, odpravnine, odškodnine in morebitnih drugih terjatev po izredni odpovedi ne plača prostovoljno, mora na pristojno sodišče vložiti tožbo. Po novem Zakonu o delovnih razmerjih plačilna lista predstavlja verodostojno listino, zaradi česar lahko na podlagi plačilne liste neposredno na sodišče vložite kar predlog za izvršbo in vložite tožbe niti ni potrebna. Še vedno pa je posebna tožba potrebna za izterjavo odpravnine in odškodnine. V vsakem primeru glede zahtevkov, ki jih imate do delodajalca velja razmisliti tudi v primeru, da vam delodajalec svojih dolgov ne plača prostovoljno. Delavci so namreč skladno z Zakonom o delovnih razmerjih kot šibkejša stranka precej zaščiteni in so zato njihove tožbe na izplačilo plač, regresa, odpravnine in odškodnine načeloma rešene v njihovo korist.

Pravno pojasnilo pripravila:
Maja Gliha, univ. dipl. prav. s pravosodnim izpitom

 

Vprašanje:

Moj sosed gradi novo stanovanjsko hišo v neposredni bližini lokalne ceste. Zdi se mi, da je hiša postavljena preblizu lokalne ceste, saj bo zunanji zid postavljen neposredno ob asfaltu lokalne ceste. Od občine sem želel dobiti informacijo, ali je občina soglašala, da se hiša postavi tako blizu ceste. Prav tako sem želel ugotoviti, ali je bilo sploh pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo tako blizu ceste. Ali mi je občina/upravna enota dolžna dati te podatke? Ali lahko zahtevam kopijo soglasja oziroma gradbenega dovoljenja?

Pravno pojasnilo:

 

Do želenih podatkov lahko dostopate in prav tako lahko zahtevate fotokopijo želene dokumentacije. To področje je v Sloveniji uredil Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, po katerem ima vsakdo pravico, da mu državni organi, organi lokalnih skupnosti, osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb posredujejo informacije iz njihovega delovnega področja. Tako ima vsaka fizična in pravna oseba (prosilec) pravico, da npr. od občine ali kakšnega državnega organa zahteva, da mu posreduje določeno informacijo oziroma podatke. Zahtevate lahko vse podatke, ki se nanašajo na delovno področje določenega organa, kar dejansko pomeni, da od organa lahko zahtevate vse podatke, s katerimi razpolaga. Pri tem vam ni treba opredeliti pravnega interesa, kar pomeni, da vam ni treba obrazložiti, zakaj določeno informacijo oziroma podatke potrebujete. Zadostuje že samo dejstvo, da ste pač radovedni. Organ vam mora na vašo zahtevo posredovati fotokopijo dokumentacije (npr. fotokopijo gradbenega dovoljenja, kupoprodajne pogodbe, soglasja,…).  Lahko se odločite, da želite v dokumentacijo samo vpogledati. V tem primeru vam mora organ na svojem sedežu omogočiti vpogled v dokumentacijo. Posredovanje podatkov pa lahko zahtevate tudi v kakšni drugi obliki (npr. posredovanje v elektronski obliki…).

Organ vam lahko v določenih primerih zavrne dostop do informacij javnega značaja, vendar pa to lahko stori le v primeru, če zahtevana dokumentacija predstavlja eno od izjem, ki je izrecno navedena v zakonu (če gre npr. za davčno tajnost, poslovno skrivnost, osebni podatek,…). Kljub temu pa mora organ v takih primerih ugotoviti, ali vam lahko zagotovi vsaj delni dostop do želenih podatkov. Tipičen primer tega je npr. gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše, katere investitor je fizična oseba.  Če bi zahtevali od organa, da vam posreduje fotokopijo takega gradbenega dovoljenja, potem bi vam organ fotokopijo gradbenega dovoljenja sicer poslal, vendar bi moral v njem “počrniti” vse osebne podatke (npr. ime in priimek ter bivališče investitorja,…).

Postopek dostopa do informacij javnega značaja je brezplačen, kar pomeni, da vam za vlogo, s katero zaprosite za posredovanje določenih podatkov, ni treba plačati nobene takse. Organ vam lahko zaračuna npr. le stroške fotokopiranja dokumentacije, ki so ob trenutno veljavnem ceniku v uredbi sorazmerno nizki (npr. 0,06 EUR za eno stran A4). Vendar pa organ te stroške lahko zaračuna le, če vsota vsega preseže 10,00 EUR. V nasprotnem primeru je postopek dostopa do informacij javnega značaja povsem brezplačen.

V primeru, da se odločite, da boste od organa zahtevali posredovanje določene dokumentacije, predlagam, da pri organu vložite ustrezno pisno vlogo za dostop do informacij javnega značaja. V tej vlogi jasno navedite vse vaše osebne podatke in podatke organa, od katerega zahtevate posredovanje dokumentacije. V vlogi čim bolj natančno navedite, s katero dokumentacijo se želite seznaniti (saj boste na tak način olajšali delo organu pri iskanju dokumentacije in hkrati zmanjšali možnost, da vam organ vašo vlogo zavrne z enostavno obrazložitvijo, da tak dokument ne obstaja) in pa način, na katerega se želite seznaniti z dokumentacijo (npr. posredovanje fotokopije, vpogled v dokumente,…). Če je vaša vloga popolna in jo vložite v pisni obliki, si s tem zagotovite, da bo organ vašo vlogo obravnaval kot formalno vlogo. S tem imate v primeru nepravilnosti v postopku možnost vložitve pritožbe pri Informacijskem pooblaščencu.

Državljani imamo na podlagi Zakona o dostop do informacij javnega značaja možnost, da se seznanimo s številnimi dokumenti tako državnih kot tudi občinskih organov in nosilcev javnih pooblastil. Le dovolj radovedni in vztrajni moramo biti.

Za dodatna pojasnila ali odgovore na druga pravna vprašanja se lahko obrnete na našo pravno pisarno, tel. št. 031 581 681, e-mail: info@pravnedejavnosti.si, internetna stran: www.pravnedejavnosti.si.

Pravno pojasnilo pripravila:
Maja Gliha, univ. dipl. prav. s pravosodnim izpitom