Informacija javnega značaja je vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa in se pri organu nahaja v obliki dokumeta.  Veljavni Zakon o dostopu do informacij javnega značaja daje prosilcem (torej vsem pravnim in fizičnim osebam) zelo široke možnosti, da od državnih in občinskih organov pridobijo vse vrste dokumentov, s katerimi organ razpolaga in ki sodijo v njegovo delovno področje. Izraz “delovno področje” se razlaga še posebej široko, zaradi česar skorajda vsi dokumenti, ki se nahajajo pri organu, sodijo v njegovo delovno področje. Prosilcem ni potrebno izkazovati nobenega pravnega interesa in jim niti ni potrebno obrazlagati, za kakšen namen potrebujejo zahtevane informacije. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja tako v slovenski pravni red vnaša javnost in transparentnost delovanja državnih in občinskih organov. Večina od nas se niti ne zaveda, da ima pravico od kateregakoli državnega ali občinskega organa zahtevati brezplačno posredovanje vsakršnega dokumenta, ki izvira iz njegovega delovnega področja (razen če je dokument davčna tajnost, poslovna skrivnost, osebni podatek oziroma katera druga izmed izjem, ki so izrecno navedene v zakonu). Za kaj takega ne potrebujemo posebnega znanja in prav tako ne potrebujemo izkazovati, zakaj nek podatek potrebujemo. Samo dovolj radovedni moramo biti.

Na področju informacij javnega značaja nudim naslednje storitve:

  1. a) za prosilce:
  • priprava zahtev za dostop do informacij javnega značaja (vključno s preveritvijo pristojnosti organa),
  • razlaga pravnih pojmov s področja dostopa do informacij javnega značaja (npr. informacija javnega značaja, delni dostop, test javnega interesa, informacijski pooblaščenec,…),
  • priprava pritožb zoper sklepe in odločbe državnih ali občinskih organov v primeru, ko je zahteva zavrnjena ali zavržena in v primeru molka organa.
  1. b) za zavezance:
  • pregled zahtev za dostop do informacij javnega značaja in priprava mnenja, ali gre za informacijo javnega značaja in ali informacija predstavlja katero od izjem iz 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in je zato ni potrebno posredovati,
  • priprava odločb in sklepov v postopku dostopa do informacij javnega značaja,
  • pravno svetovanje v postopku dostopa do informacij javnega značaja in razlaga pojmov s tega področja (npr. informacija javnega značaja, delni dostop, test javnega interesa, informacijski pooblaščenec, uporaba uradnega zaznamka, neformalna zahteva, uporaba odločbe, formalna zahteva, vpogled, ogled in camera,…).

Odškodninsko pravo je celota pravnih pravil in načel, ki se ukvarja s področjem škodnih dogodkov, iz naslova katerih imajo posamezniki pravico od odgovornih oseb uveljavljati odškodnino. Odškodninsko pravo določa pravila, po katerih je mogoče ugotoviti, kdo je odgovoren za škodo in v katerih primerih posamezniku pripada odškodnina ter kolikšna je ta odškodnina. Škoda je prikrajšanje, ki nastane zaradi posega v pravno zavarovane dobrine in interese nekoga drugega. Pravo pozna premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Med premoženjsko škodo uvršča navadno škodo (zmanjšanje premoženja) in izgubljeni dobiček (preprečitev povečanja premoženja). Med nepremoženjsko škodo pa pravo uvršča telesne bolečine, duševne bolečine, strah in okrnitev ugleda pravne osebe. Škoda se lahko povrne v denarni obliki (denarna odškodnina) ali v nedenarni obliki (npr. objava popravka, preklic izjave ali na kakšen drug način, s katerim je mogoče doseči namen odškodnine). Namen povrnitve pa je v tem, da se čim bolj vzpostavi stanje, ki je obstajalo pred samim škodnim dogodkom.

Na področju odškodninskega prava nudim naslednje storitve:

  • priprava odškodninskih zahtevkov in izterjava odškodnin od povzročiteljev škode ali zavarovalnic pri vseh vrstah škodnih dogodkov (prometne nesreče, padec na nevzdrževanih površinah, poškodba pri delu, ugriz psa, povzročitev telesne poškodbe…)
  • pregled dokumentacije in ocena možnosti oškodovanca o smiselnosti vložitve odškodninskega zahtevka ali tožbe,
  • razlaga pojmov s področja odškodninskega prava (npr. odškodninska odgovornost, protipravnosti, vzročna zveza, naklep, malomarnost, objektivna odgovornost, subjektivna odgovornost),
  • priprava pisnih pravnih mnenj na področju odškodninskega prava (skupaj z določbami veljavne zakonodaje in stališči sodne prakse).

Delovno pravo je celota pravnih pravil in načel, ki urejajo pravice in obveznosti delavcev ter njihovih delodajalcev in odnose med sindikati, in sicer vse v povezavi z delovnim razmerjem. V grobem delovno pravo delimo na indivudualno delovno pravo (razmerje med delavcem in delodajalcem) in kolektivno delovno pravo (delovanje sindikatov, kolektivne pogodbe). Delovno pravo ureja postopek sklenitve delovnega razmerja (npr. objava potrebe po delavcu), vrste pogodb o zaposlitvi, delovni čas (skupaj z odmori in počitki), plače, dopust, regres za letni dopust, izobraževanje, varstvo pri delu, načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi (redna in izredna odpoved, prenehanje delodajalca,…). Področje delovnega prava vsebuje številne elemente pogodbenega prava, ki pa je zaradi zaščite pravic delavcev hkrati precej kogentno urejeno. V tesni povezavi z delovnim pravom je tako imenovano pravo socialne varnosti, ki ureja pravice s področja  pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti ter pravice iz socialnega varstva. Te pravice večinoma sicer pripadajo delavcem in tako posledično izvirajo iz njihovega delovnopravnega statusa. Po drugi strani pa te pravice pripadajo tudi širšemu krogu ljudi in ne samo delavcem (npr. družinskim članom delavcev, otrokom, brezposelnim, invalidom,…), zaradi česar je pravo socialne varnosti zgolj v povezavi z delovnim pravom, ni pa del delovnega prava.

Na področju delovnega prava nudim naslednje storitve:

  1. a) za delavce:
  • pravno svetovanje pri vprašanjih s področja delovnega prava oziroma odnosa z delodajalcem,
  • priprava različnih pravnih zahtevkov za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja (pravica do plačila, do letnega dopusta, do regresa, do odškodnine, do odpravnine) ter priprava različnih opozoril delodajalcem,
  • pravno svetovanje v primeru uveljavnja odpravnine pri izredni ali redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi,
  • priprava redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi,
  • pravno svetovanje v primeru mobinga in priprava odškodninskega zahteva za povračilo škode ter uveljavljanje nadomestila za brezposelnost ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi mobinga,
  • pravno svetovanje v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi,
  • priprava tožb zaradi kršitve delavčevih pravic ali zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi,
  • priprava razlag in mnenj o posameznih pravicah oz. obveznostih delavcev in delodajalcev (npr. pravica do odpravnine, do dopusta, do regresa, do počitka, do zdravih in varnih delovnih razmer, do izobraževanja,…)
  • izdelava pravnih mnenj glede delovnopravnih vprašanj in preučitev možnosti zmage v primeru spora na sodišču.
  1. b) za delodajalace:
  • pravno svetovanje pri vprašanjih s področja delovnega prava,
  • izvedba postopka zaposlitve novega delavca skupaj s pripravo pogodbe o zaposlitvi,
  • priprava opozoril delavcem zaradi kršitve njihovih dolžnosti,
  • izvedba postopka redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi,
  • priprava odškodninskih zahtevkov,
  • pravno svetovanje v disciplinskem postopku ter izvedba vseh potrebnih pravnih opravil v  disciplinskem postopku,
  • priprava različnih internih aktov delodajalca,
  • priprava razlag in mnenj o posameznih pravicah oz. obveznostih delavcev in delodajalcev,
  • izdelava pravnih mnenj glede delovnopravnih vprašanj in preučitev možnosti zmage v primeru spora na sodišču.

PRIMER:

ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI NEIZPLAČILA PLAČ

Prekrškovno pravo je celota pravnih pravil in načel, ki določajo postopek in sankcije za prekrške ter hkrati opredelujejo ravnanja, ki jih štejemo za prekrške. Prekršek je vsaka kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne‚ lokalne skupnosti, ki je določeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija za prekršek. Najbolj so nam poznani t.i. prometni prekrški, ki jih določa veljavi Zakon o varnosti cestnega prometa. Obstaja pa še množica drugih vrst prekrškov (npr. za prekršek gre če delodajalec delavcu ne izplača regresa, če upravni organ ne omogoči zaščite osebnih podatkov stranke,…), ki jih kot prekrške določajo drugi področni zakoni.

Na področju prekrškovnega prava nudim naslednje storitve:

  • pravno svetovanje v prekrškovnem postopku in preučitev možnosti vložitve pravnih sredstev zoper plačilne naloge ali druge odločbe državnih in občinskih prekrškovnih organov,
  • sestava pisnega zagovora obdolženca,
  • priprava zahtev za sodno varstvo zoper plačilne naloge in pritožb, ugovorov ter drugih vlog v postopku o prekršku na področju vseh vrst prekrškov,
  • razlaga pravnih institutov s področja prekrškovega prava (npr. krivda, protipravnost, dejanje majhnega pomena, uklonili zapor,…)

Upravo pravo je celota pravnih pravil in pravnih načel, ki ureja odločanje državnih organov o pravicah in obveznostih državljanov, pri čemer državni organ nastopa kot nosilec oblasti oziroma javnega pooblastila (torej ima nadrejeno vlogo). Pravila upravnega prava urejajo odnose med državo in posameznikom (pravo ali fizično osebo) oziroma urejajo delovanje in izvajanje javne oblasti v okviru državnih organov. Ker na tem področju država nastopa kot nosilec oblasti oziroma javnega pooblastila, je upravo pravo namenjeno temu, da varuje posameznika (fizične in pravne osebe) v takoimenovanem upravnopravnem razmerju. S pravili upravnega prava je država pri svojem delovanju omejena oziroma so njena pravila delovanja vnaprej natančno predpisana, saj se je na tak način mogoče izogniti temu, da bi država zlorabila svoj nadrejeni položaj. Eden izmed glavnih značilnosti upravnega prava je tudi zasledovanje javnega interesa. Čeprav imamo mogoče drugačen občutek, je upravno pravo in z njim povezan upravni postopek dejansko najbolj pogosto uporabljen postopek v državi. Upravo pravo in upravni postopek pri svojem delu uporabljajo vsi državni organi. V področje upravnega prava tako sodi davčni postopek, postopek podelitve državljavnstev, podelitve koncesij, podelitve javnih pooblastil, razlastitve nepremičnin, delovanje vseh vrst inšpekcijskih organov, postopek izdaje gradbenega in uporabnega dovoljenja ter vseh ostalih vrst odločb organov, postopki pri centrih za socialno delo ter pri zavodu za zdravstveno zavarovanje in zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, postopki v zvezi z varstvom okolja,…).

Na področju upravnega prava nudim naslednje storitve:

  • priprava vseh vrst vlog, obrazcev in pobud ter prijav v upravnih postopkih (postopek spremembe bivališča, davčni postopki – odmera davka na promet nepremičnin, odmera davka na dobiček ob odsvojitvi nepremičnin, odmera davka na darila, odmera dohodnine, postopek izdaje gradbenega dovoljenja),
  • razlastitve nepremičnin (tudi razlastitev za potrebe služnosti) in priprava različnih aktov v postopku razlastitve (uveljavljanje različnih zahtevkov v postopku razlastitve, ugovori zoper cenitvena poročila, pritožbe zoper odločbe o razlastitvi),
  • priprava vseh vrst pritožbe zoper odločbe državnih in občinskih organov (npr. pritožbe zoper odločbe, sklepe,…)
  • svetovanje o primernosti izbire posameznih upravnih postopkov,

priprava pravnih mnenj o različnih pravnih institutih v upravnem postopku ter razlaga pojmov upravnega prava.

Dedno pravo je celota pravnih pravil in pravni načel, ki urejajo prehod premoženja umrle osebe na njegove pravne naslednike (dediče in volilojemnike). Poznamo dve vrsti dedovanja, in sicer zakonito in oporočno dedovanje. Pri zakonitem dedovanju dediče natančno določa veljavna zakonodaja (ta postopek dedovanja se uporabi v primeru, ko zapustnik ni napisal oporoke), pri oporočnem dedovanju pa dediče določi zapustnik sam (tako, da napiše oporoko). Oporočno dedovanje ima prednost pred zakonitim dedovanjem, zaradi česar se v primerih, ko je zapustnik napisal oporoko, vedno opravi oporočno dedovanje. Pri oporočnem dedovanju pa je še posebej potrebno upoštevati institut nujnega dedovanja. Posebno je urejeno tudi dedovanje zaščitenih kmetij, kjer se zasleduje interes varovanja kmetijskih gospodarstev oziroma se teži k ohranjanju družinskih kmetij (preprečitev drobljenja kmetij zaradi razdelitve premoženja med dediče).

Na področju dedovanja nudim naslednje storitve:

  • pravno svetovanje v postopku dedovanja, obrazložitev dednopravnih pojmov ter priprava na narok na zapuščinskem sodišču (npr. nujni dedič, zakoniti dedič, dedna nevrednost, razdedinjenje, odpoved dedovanju, izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku,…),
  • pravno svetovanje v postopku dedovanja zaščitenih kmetij (tudi v primeru ko je eden izmed dedičev še mladoleten),
  • priprava izjav o odpovedi dedovanju ter obrazložitev pojmov v zvezi s tem ter pravnih posledic odpovedi dedovanju,
  • pravno svetovanje pri pripravi oporoke in razlaga pravnih institutov oporočnega dedovanja,
  • pravno svetovanje pri izbiri najustreznejšega prenosa lastninske pravice na potomce (npr. darilna pogodba, izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku, oporoka), in sicer skupaj s svetovanjem pri izbiri najustreznejšega postopka z vidika obdavčitve,

izvedba postopkov razdelitve solastnine (izvensodno – na podlagi pogodb ali sodno – v nepravdnem postopku).

Nepremičninsko pravo (kot del stvarnega prava) je celota pravnih pravil in načel, ki urejajo vsa pravna razmerja med posamezniki, ki se nanašajo na nepremičnine (zemljišča, stavbe). Bistveno razmerje je lastninsko razmerje, ki imetniku lastninske pravice zagotavlja vseobsegajočo oblast nad stvarjo. Nepremičninsko pravo vključuje tudi vsa pravila o prenosih lastninske pravice z ene osebe na drugo (npr. na podlagi različnih pogodb, na podlagi zakona – priposestovanje, na podlagi odločb,…) ter vključuje tudi vsa pravila, ki se nanašajo na zemljiško knjigo. Posameznik namreč, vse dokler ni kot lastnik vpisan v zemljiško knjigo, ni lastnik nepremičnine. Zaradi tega je potrebno vse pravne posle, ki se nanašajo na nepremičnine, izvesti tako, da na koncu sledi vpis lastninske (ali kakšne druge pravice) v zemljiško knjigo. V nasprotnem primeru so mogoče zlorabe, ki bistveno posežejo v premoženjski status posameznika.

Na področju nepremičninskega prava izvajam naslednje pravne storitve:

  • priprava vseh vrst pogodb za prenos lastninske pravice na nepremičninah ter izvedba celotnega postopka prenosa lastninske pravice (npr. na podlagi prodajne, darilne, menjalne ali drugih vrst pogodb),
  • priprava služnostnih pogodb za ustanovitev različnih vrst služnostnih pravic (npr. za potrebe dostopne poti, za potrebe položitve komunalnih vodov, osebne služnosti…),
  • organizacija cenitev nepremičnin (tudi za potrebe ugotovitve optimalne obdavčitve pravnega posla),
  • priprava pravnih mnenj glede izbire najugodnejšega postopka za prenos lastninske pravice (vključno s obrazložitvijo najpomembnejših institutov posameznih pogodb),
  • pridobitev vseh potrebnih soglasij, odločb in potrdil za potrebe overitve kupoprodajne, darilne ali kakšne druge vrste pogodbe ter organizacija overitev podpisa (npr. pridobitev potrdila o namenski rabi, pridobitev odločbe upravne enote o odobritvi pravnega posla, pridobitev potrdila upravne enote, da odobritev ni potrebna, pridobitev soglasja ministrstva za obrambo, pridobitev soglasij v primeru, ko nepremičnina leži v območju kulturne ali naravne dediščine,…),
  • izvedba postopka razdelitve solastnine (razdelitev solastnine na podlagi pogodbe o razdelitvi solastnine ali na podlagi drugih vrst pogodb ali na podlagi izvedenega nepravdnega postopka razdelitve solastnine).

Civilno izvršilno pravo je celota pravnih pravil in načel, ki določajo pravila postopka, v katerem upnik ob pomoči državnih prisilnih sredstev doseže uresničitev svoje pravice. Dolžnika se v izvršilnem postopku prisili, da izpolni svojo dolžnost, pri čemer se uporabi moč države in njenih organov. Prisilo so upravičeni uporabiti samo državni organi, zaradi česar upnik svoje pravice ne sme prisilno izterjati sam (npr. sam odvzeti dolžnikov avtomobil), ampak sme to doseči samo v izvršilnem postopku. V zadnjem času je zaradi večjih problemov s plačilno disciplino vedno več govora o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem se predlog za izvršbo lahko precej enostavno vloži kar elektronsko na spletni strani sodišča (COVL). Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine upniku na precej enostaven način omogoča, da čim prej dobi poplačilo svoje terjatve (brez dolgotrajnega dokazovanja terjatve v sodnem postopku). Pri tem je potrebno upoštevati, da je takšen postopek izvršbe mogoč samo v primeru, ko upnik razpolaga z verodostojno listino (npr. računom, izpiskom iz poslovnih knjig,…). V vseh drugih primerih pa mora upnik najprej pridobiti ustrezen izvršilni naslov (npr. pravnomočno sodbo), saj lahko samo na podlagi ustreznega izvršilnega naslova vloži predlog za izvršbo.

Na področju izvršb nudim naslednje storitve:

  • pregled dokumentacije ter priprava različnih opominov dolžnikom na izpolnitev obveznosti,
  • priprava različnih sporazumov o izvensodni rešitvi sporov (npr. pobotanje, poravnava, odstop terjatve,…),
  • priprava pogodb o odstopu terjatve,
  • pregled terjatev in ocena možnosti za uspešno izterjavo terjatve v sodnem postopku,
  • priprava predlogov za izvršbo in vlaganje predlogov za izvršbo ter urejanje plačila sodne takse,
  • priprava ugovorov zoper sklepe o izvršbi (v primeru neutemeljenega predloga za izvršbo),
  • priprava ustreznih pripravljalnih vlog (skupaj z dokazili) v izvršilnem postopku,
  • pravno svetovanje v postopku izvršbe ter razlaga pravnih institutov s področja izvršilnega prava (npr. verodostojna listina, izvršba na premičnine, izvršba na nepremičnine, ugovor tretjega, pravnomočnost, ugovor zoper sklep o izvršbi,…),
  • svetovanje o primernosti izbire posameznih postopkov za izterjavo dolgov,
  • priprava pravnih mnenj o različnih pravnih institutih v postopku izvršbe (skupaj s stališči pravne teorije in sodne prakse),
  • prijava terjatev v stečajnem postopku in postopku prisilne poravnave.

Pogodbeno pravo je celota pravnih pravil in načel, ki urejajo pogodbena razmerja med seboj prirejenimi (enakopravnimi) posamezniki. Pogodbeno razmerje je posebno pravno razmerje, v katerem je ena stranka (dolžnik) zavezana nekaj dati, storiti, opustiti ali dopustiti, druga stranka (upnik) pa pridobi pravico od dolžnika zahtevati izpolnitev te obveznosti. Pogodbeno pravo ureja ravno to nastajanje, izpolnjevanje in prenehanje premoženjskih pravic in obveznosti, ki izvirajo iz pogodbenega razmerja. Pogodbeno razmerje med strankama (upnikom in dolžnikom) se ustanovi s pravnim poslom (pogodbo). Poznamo zelo veliko različnih vrst pravnih poslov, pri čemer imajo nekateri od teh pravnih poslov svoja že uveljavljenja imena (npr. kupoprodajna pogodba), drugi pravni posli pa so mešanica različnih dogovorov med pogodbenim strankama in niti nimajo svojega imena. Udeležeci pravnega prometa se lahko prosto dogovorajajo o celotni vsebini pravnega posla in se lahko dogovorijo karkoli. Pravo jih pri tem ne omejuje. Ne sme pa biti tak dogovor v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Zato tudi rečemo, da v pogodbenem pravu velja avtonomija volj pogodbenih strank.

Na področju pogodbenega prava nudim naslednje storitve:

  • priprava vseh vseh vrst pogodb: prodajna pogodba, služnostna pogodba, menjalna pogodba, posojilna pogodba, posodbena pogodba, darilna pogodba, zakupna pogodba, najemna pogodba, podjemna pogodba, gradbena pogodba, prevozna pogodba, shranjevalna pogodba, pogodba o naročilu in druge pogodb,
  • priprava vseh vrst aneksov k pogodbam,
  • pregled vseh vrst pogodb in priprava predlogov za popravke takih pogodb ter opozarjanje na morebitna dvoumna določila v pogodbah,
  • razlaga vseh vrst pogodb ter vseh pojmov s področja pogodbenega prava (npr. zamuda, pogodbena kazen, ara, odstopnina, zastaranje, odškodninska odgovornost, odgovornost za napake, stvarna napaka, pravna napaka,…),
  • pravno svetovanje v primeru kršitev pogodbe s strani druge pogodbene stranke,
  • priprava različnih opominov zaradi kršitev pogodbe, odpovedi pogodbe ter priprava različnih zahtevkov na izpolnitev pogodbe,
  • priprava zahtevkov in tožb zaradi neizvrševanja pogodb ali izvrševanja pogodb z napako,
  • priprava pisnih pravnih mnenj v zvezi z vprašanji s področja pogodbenega prava (skupaj z določbami veljavne zakonodaje in stališči sodne prakse).